Facebook Twitter Google Plus Pinterest Share 
Deli objavo

Ekskurzije in sprehodi

Dolina Glinščice je čudovit primer nedotaknjene naravne vrednote, v katerem dobijo zatočišče številne redke živalske in rastlinske vrste. Dolini dajejo značilen pečat tudi površinskih in podzemni kraški pojavi. Reka Glinščica, ki teče skozi dno doline se izliva v Jadransko morje pri Žavljah (na meji s sosednjo občino Milje). Čeprav ima dolina predalpski značaj, leži na zelo nizki nadmorski višini.

Z ekskurzijo po dolini Glinščice lahko obiskovalec, preko številnih arheoloških nahajališč spozna bogato zgodovino tega kraja. Tu lahko naleti na ostanke nekdanjih gradišč, na rimski vodovod, na ostanke srednjeveškega gradu pri Zabrežcu in na značilne ledenice, ki so včasih služile za shranjevanje ledu.

V zavihku “Itinerariji” so na voljo predlogi za ekskurzije po dolini Glinščice.

Kolesarske poti

Na območju doline Glinščice poteka ena najbolj sugestivnih kolesarskih poti Tržaške pokrajine: kolesarska pot in pešpot “Giordano Cottur”. Gre za edino kolesarsko stezo na območju doline, saj je kolesarjenje drugje prepovedano. Ta kolesarska pot je edinstvena saj nudi direktno povezavo med mestnim središčem Trsta in dolino Glinščice. Pot je primerna za vse, tako kolesarje kot pešče in omogoča obiskovalcu sprehod od Trsta do Botača ali celo do Kozine.

Pot je urejena vzdolž nekdanje železnice Trst-Hrpelje, ki je bila aktivna v letih od 1887 do 1959. Železnico so med avstro-ogrsko vladavino zgradili v le 20. mesecih, med letoma 1885 in 1886, za kar je bilo uporabljenih 2600 delavcev. Ta železnica je bila izrednega pomena saj je povezovala Trst z Bohinjsko progo. Slednja pa je nudila povezazo med Istro in Gorico ter vodila v osrčje Avstro-ogrskega cesarstva.

V zimskih mesecih so na železniški postaji v Borštu natovarjali do osem vagonov vina na dan. Po prvi svetovni vojni je trgovina z vinom prenehala, ves promet pa se je usmeril v trgovanje z Istro. Ob koncu druge svetovne vojne in ob vzpostavitvi novih mej, je železnica Trst-Hrpelje izgubila vsakršen ekonomski pomen.

Železnico so leta 1966 razstavili, ohranili pa so nekatere značilne elemente kot so stavbe starih železniških postaj in tunele izkopane v skalo. Kolesarska pot je tako zanimiva tudi z vidika industrijske arheologije.

Plezanje

V začetku 20. stoletja so dolino Glinščice odkrili športni plezalci, od takrat pa je postala zelo znano plezališče. Strma pobočja doline predstavljajo izjemno zanimive preizkušnje celo izurjenim alpinistom. Nekatere točke, oddaljene od najbližjega naselja le 30 minut hoje, nudijo celo težavnost šeste klasične stopnje (osme stopnje po klasifikaciji UIAA). Dolina Glinščice, z več kot 520 opremljenimi plezalnimi potmi, priteguje plezalce iz celega sveta, saj se lahko tu urijo tudi pozimi. Tukaj trenirajo tudi številni vajenci alpinističnih športnih društev.

Dolina je torej zgodovinska plezalska telovadnica mesta Trst, saj so jo že od začetka dvajsetega stoletja preplezali vsi najznamenitejši tržaški plezalci, ki so se kasneje uveljavili celo na svetovnem nivoju. Glinščica ponuja možnosti vsem plezalcem: tako začetnikom, ki vadijo prve korake, kot tudi bolj izurjenim, ki iščejo vse večjo stopnjo težavnosti.

Najznamenitejša plezalna stena, t.i. “Falesia dei Canarini” se nahaja nad vasjo Boljunec, kjer je reka Glinščica skozi tisočletja izoblikovala strme in previsne stene. Te na nekaterih točkah dosegajo naklon 45° in zahtevajo velik fizični napor. Nekatere druge stene, kot tiste, ki se dvigajo nad nekdanjo potjo “strada ferrata” na severnih pobočjih doline, pa so manj zahtevne a vseeno zelo panoramske. Še eno zanimivo plezališče se nahaja pri Stezi prijateljstva (pešpoti, ki pelje od Boljunca do Beke, čez kanjon Glinščice), kjer na stenah so še prisotni stari leseni klini in žeblji, ki so jih nekoč uporabljali znameniti alpinisti kot Emilio Comici in Enzo Cozzolino.

Tehnična opomba: itinerariji so opremljeni glede na različne plezalne stile. Športna plezališča (opremljena po mednarodnih določilih, torej povsem varna) se prepoznajo po svetlečih ploščicah na stenah in visečih verigah. Alpinistične poti, čeprav enostavnejše, niso povsem zavarovane in zahtevajo posebno opremo ter izkušnje.

Speleologija

Jame v dolini Glinščice so zanimive za različne tipologije izletnikov: tako za občasne obiskovalce in radovedneže, kot tudi za navdušence speleologije. Ljubiteljem pustolovščin so na voljo različni jamski itinerarij. Ti vključujejo sprehode po jamah z enostavnim dostopom in vodoravnim naklonom, kot tudi spuste z vrvjo po navpičnih votlinah, kjer so seveda potrebne predhodne izkušnje.

Pri ekskurzijah kjer je potrebna posebna oprema in je predviden spust z vrvmi, se priporoča najetje izurjenega vodiča. Ta nam lahko priskrbi primerno opremo in nas lahko izobrazi na temo geologije, zgodovine in rabe jam v prazgodovini.

Iz varnostnih razlogov je obvezno najaviti namen obiskanja določene jame v rezervatu. S tem bodo v primeru nesreče speleološki reševalci seznanjeni z vašo lokacijo.

Zaradi krhkih in občutljivih sigastih tvorb in z namenom ohranjanja primerne mikroklime v nekaterih jamah rezervata je dostop do le-teh omejen.

Pred obiskom jam v rezervatu priporočamo, da kontaktirate eno od speleoloških skupin Tržaške pokrajine ali speleološko združenje “Collegio delle Guide Speleologiche del Friuli Venezia Giulia”.

Koristne številke:

  • Corpo Nazionale Soccorso Alpino Speleologico – centrale operativa 040 226695 – servizio sanitario 112 (unificazione europea).
  • Federazione Speleologica Regionale del Friuli Venezia Giulia – via Valentinis, 134 – 34074 Monfalcone (GO) – 3474545824 – www.fsrfvg.it – fsr.fvg@speleo.it.
  • Federazione Speleologica Triestina – vicolo della Salvia, 5 – 34146 Trieste – 3474545824 - premianifurio@libero.it.
  • Collegio delle Guide Speleologiche del Friuli Venezia Giulia – www.guidespeleo.com – guidespeleo.fvg@gmail.com – nel sito consultare l’elenco delle Guide Speleologiche iscritte all’Albo esercitanti la professione.- 3286665010 (Alessandro De Santis).

Seznam speleoloških skupin Tržaške pokrajine:

  • Commissione Grotte “E. Boegan” – Società Alpina delle Giulie, sezione di Trieste del Cai – via Donota, 2 – 34121 Trieste – 040630464 – www.boegan.it – boegansag@gmail.com
  • Associazione XXX Ottobre – Gruppo Grotte – via Cesare Battisti, 22 – 34125 Trieste – www.axxxo.net – info@axxxo.net.
  • Športno društvo – Associazione Sportiva Grmada – sezione speleologica – Malchina, 38 – 34011 Sistiana (Trieste) – www.grmada.org – info@grmada.org.
  • Jamarski odsek slovenskega planinskega društva Trst – Gruppo Grotte dell’Associazione Alpina Slovena di Trieste – Puglie di Domio, 187 – 34018 Dolina (TS) – www.jospdtrst.org – info@jospdtrst.org.
  • Club Alpinistico Triestino – Gruppo Grotte – via Raffaele Abro, 5/A – 34144 – Trieste – 0403498239 – www.cat.ts.it – cat@cat.ts.it.
  • Gruppo Grotte Carlo Debeljak – via Matteo Pertsch, 11 – 34136 – Trieste – 3356573879 – www.debeljak.it – enrico.fratnick@gmail.com.
  • Gruppo Speleologico Flondar – Villaggio del Pescatore, 102 – 34011 Duino (TS) – 040208052 – 3396908950 – www.flondar.it – flondar@alice.it.
  • Gruppo Speleologico San Giusto – via Udine, 34 – 34135 Trieste – 040422106 – www.gssg.it – info@gssg.it – grottanera@gssg.it.
  • Gruppo Triestino Speleologi – via Domenico Rossetti, 59/A – 34141 Trieste – C.P. 814 – 040568544 – gts@speleo.it.
  • Società Adriatica di Speleologia – via Domenico Rossetti, 59/A – 34141 Trieste - www.sastrieste.it - sastrieste.it@fastwebnet.it