Facebook Twitter Google Plus Pinterest Share 
Deli objavo

Zgodovina rezervata

Deželni naravni rezervat Doline Glinščice je bil ustanovljen z 52. členom DZ 42 z dne 30. 9. 1996. Območje je vključeno v zaščitena območja na Državnem seznamu italijanskih zaščitenih območij in v evropsko omrežje Natura 2000 kot območje evropskega pomena (SIC IT3340004) in posebno zaščiteno območje (ZPS).

 

Upravljavec naravnega rezervata je postala Občina Dolina, potem ko je bil 2. oktobra 2006 o tem sklenjen Programski sporazum med Avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino in Občino Dolina.

Sporazum med Občino Dolina in Deželo FJK, tako kot to predvideva 31. člen DZ 42 z dne 30. 9. 1996, ki ureja oblike upravljanja deželnega naravnega rezervata, je bila sklenjena 7. decembra 2006.

Z Uredbo predsednika dežele št. 0376 z dne 27. 10. 2005 je bil izdan Pravilnik o Deželnem naravnem rezervatu Doline Glinščice, ki pa ni izvedljiv v celoti, poleg tega pa ne predvideva nikakršne soudeležbe občine kot upravljavca. Neizvedljivost nekaterih točk pravilnika je bila potrjena 3. marca 2006, ko je bila o tem izdana okrožnica dežele.

 

Rezervat je na jugovzhodnem delu Tržaške pokrajine in se razteza onkraj meje s Slovenijo na območju občine Hrpelje - Kozina. Dolina Glinščice je naravna povezava med morjem in zaledjem in so jo od nekdaj uporabljali za gospodarski promet. Dolina se ponaša s številnimi pomembnimi znamenitostmi: obiskovalci si lahko ogledajo arheološke in paleontološke zanimivosti (prazgodovinsko Medvedjo jamo ter gradišča na hribu sv. Mihaela in na Malem Krasu, kjer so še vidni ostanki obrambnega zidu), zgodovinske najdbe (ostanke rimskega vodovoda, ki je v 1. stoletju napajal starorimsko mesto Tergeste – današnji Trst, razvaline Muhovega gradu in zgradbe pri Moganjevcu), znamenitosti verskega pomena (cerkvico sv. Marije na Pečah iz 16. stoletja, do katere vodi stara pot) in znamenitosti družbenega pomena (značilne mline na začetku doline in v Botaču, kulturne centre po zaselkih in mladinske centre, ki predstavljajo referenčno točko za izobraževalne programe), športni navdušenci pa bodo našli raznoliko ponudbo doživetij: od izletništva do jahanja, še zlasti pa so zanimive velike naravne jame in stene, ki so zaradi svojega speleološkega in alpinističnega pomena poznane na mednarodni ravni; na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je namreč slavni alpinist Emilio Comici tu priredil prve alpinistične tečaje.

Tem kulturnim in zgodovinskim vrednotam se pridruži še okoljski pomen, ki se je ohranil z običaji in pripadnostjo krajevnega prebivalstva. V Dolini Glinščice prebivajo značilne živalske in rastlinske vrste, dolina pa daje edinstveno sliko s svojimi različnimi okolji: kraška gmajna na Steni, gozdovi črnega bora, globoka zareza, ki zaznamuje Kraško planoto s svojimi skalami, melišča s termofilnimi rastlinskimi vrstami, gorsko okolje ilirske vrste z endemičnim rastlinstvom, ki ga pogojuje burja, navpične stene in reka Glinščica, ki predstavlja redki habitat. Poleg rakov in nevretenčarjev, ki so tu bogato zastopani, vodni tok in značilnosti skal omogočajo ugodne razmere za živali, predvsem za dvoživke in plazilce, ki so prisotni v 6 oz. 12 vrstah (45 % deželne herpetofavne). Raznolikost okolij v rezervatu zaznamuje na pozitiven način raznovrstnost ptic, ki se tu zadržujejo ali selijo, ter velikih dnevnih in nočnih ujed. Med sesalci je zelo razširjena srna, zaradi zaraščenosti, prisotni pa so tudi glodavci in psi, kot so lisica in šakal, ali pa nezaželeni gostje, kot so delno udomačeni merjasci. Posebna in pomembna je prisotnost netopirjev, ki so bili izbrani kot simbol Deželnega naravnega rezervata Doline Glinščice.