Facebook Twitter Google Plus Pinterest Share 
Deli objavo

Geologija

Na območju Naravnega rezervata doline Glinščice so prisotni skalnati izdanki iz zadnjih obdobij (pred 40-45 milijoni let) stratigrafskih plasti Krasa, paleocenski in eocenski apnenci, ki pričajo o zadnjih obdobjih karbonatne sedimentacije v morju Tetide, ter eocenski peščenjaki in lapor (fliš), turbiditni sedimenti, ki pričajo o potopitvi morske platforme in njeno prekritje z materiali iz celin.

Pri menjavanju alpskih in dinarskih tektonskih faz, ki so značilne za evolucijo zemeljske skorje na širšem območju Jadrana, je območje doline Glinščice odigralo vlogo stične točke, kjer se je menjavanje apnencev in turbiditnih sedimentov, sprva v obliki gub, prelomilo v več plasti, ki so nato drsele ena prek druge. To je botrovalo k nastanku edinstvenega območja, tudi zaradi geoloških značilnosti, ki dajejo naravi doline Glinščice prav poseben čar.

S strukturnega zornega kota pripada območje doline Glinščice skrajnemu severo-zahodnemu delu "Luskaste strukture Čičarije", obširni geološki strukturi z zaporedjem reverznih in naravnih prelomov v smeri JV-SZ, med "Kraško platformo" severno in "Istrsko platformo" južno.
Odlična točka za opazovanje tektonike območja je razgledišče pri Jezeru, odkoder lahko opazujemo luskasto strukturo s pretežno sinklinalnim potekom doline Glinščice in antiklinalnim potekom Malega Krasa.
Različne kompresijske sile, rezultat kolizije med evrazijsko in afriško ploščo, so oblikovale rahle gube in tri glavne narive togih apnenčastih mas in mehkejših nanosov fliša: gube južnega pobočja Velikega Gradišča, sistem reverznih prelomov na pobočjih Stene in v dolini Drage, sinklinala doline Glinščice, prelom Počivence, antiklinala Malega Krasa, ki se naguba v pravem kotu, nariv Malega Krasa (oz. Vrha Griže) in vrha Kras na Socerbski planoti.

V primeru Stene gre za sistem manjših narivov, zaradi katerih so prišli v stik večinoma paleocensko-eocenski apnenci z eocenskim laporjem. Zaradi propadanja in intenzivnega lomljenja laporjev je še posebej razviden tektonski stik ob poti Hrvati-Botač, kjer najdemo tudi flišne peščenjake, ujete v nižje ležečo plast laporjev.
Z didaktičnega vidika je pomemben geološki odsek, ki ga je razgalil Vrh Griže ali Mali Kras: obsežno antiklinalno gubo, ki se začne na levem bregu reke, dodatno zapleta "prelom Počivence", ki na severnem pobočju antiklinale izpodriva narivno apnenčasto lusko in zajema tudi laporje. Na jugu je prisoten nariv pod nizkim kotom, ki apnenčaste sloje nativa nad turbiditne sloje fliša od Boljunca do Prebenega - Socerba in oblikuje spodaj ležečo gubo v obliki pravega kota, ki povzroča vertikalizacijo apnenčastih plasti, laporjev in flišev Na Jami v Boljuncu.

(Povzeto po knjigi »Glinščica in okolica«, poglavje 2, Geologija, Franco Cucchi)