Geologija

Na območju Naravnega rezervata Doline Glinščice so skalnati izdanki iz zadnjih obdobij (nastali pred od 40 do 45 milijoni let) stratigrafskih plasti Krasa, paleocenski in eocenski apnenec, ki priča o zadnjih obdobjih karbonatne sedimentacije v morju Tetida, ter eocenski peščenjak in lapor (fliš), turbiditna sedimenta, ki pričata o potopitvi morske platforme in njenem prekritju z materialom s celin. Pri spreminjanju alpskih in dinarskih tektonskih faz, ki so značilne za evolucijo zemeljske skorje na širšem območju Jadrana, je območje Doline Glinščice stična točka, na kateri se je stratifikacija apnencev in turbiditnih sedimentov, sprva v obliki gub, prelomila v več plasti, ki so nato drsele druga čez drugo. To je pripomoglo k nastanku edinstvenega območja z geološkimi značilnostmi, ki dajejo naravi Doline Glinščice prav poseben čar.

Strukturno pripada območje Doline Glinščice skrajnemu severozahodnemu delu t. i. luskaste strukture Čičarije, obširni geološki tvorbi z zaporedjem reverznih in naravnih prelomov v smeri JV-SZ, med severno kraško ploščo in južno istrsko ploščo. Odlična točka za opazovanje tektonike območja je razgledišče pri Jezeru, od koder lahko opazujemo luskasto strukturo s pretežno sinklinalnim potekom Doline Glinščice in antiklinalnim potekom Griže.

Različne kompresijske sile, rezultat kolizije med evrazijsko in afriško ploščo, so oblikovale rahle gube in tri glavne narive togih apnenčastih mas in mehkejših nanosov fliša: gube južnega pobočja Velikega Gradišča, sistem reverznih prelomov na pobočjih Stene in v dolini Drage, sinklinala Doline Glinščice, prelom Počivence, antiklinala Griže, ki se naguba v pravem kotu, nariv Griže na Socerbski planoti. V Steni gre za sistem manjših narivov, zaradi katerih so prišli v stik večinoma paleocensko-eocenski apnenci z eocenskim laporjem. Zaradi propadanja in intenzivnega lomljenja laporjev je še posebno razviden tektonski stik ob poti Hrvati–Botač, kjer najdemo tudi flišne peščenjake, ujete v nižje ležečo plast laporjev.

Z izobraževalnega vidika je pomemben geološki odsek, ki ga je razgalila Griža: obsežno antiklinalno gubo, ki se začne na levem bregu reke, dodatno zapleta prelom Počivence, ki na severnem pobočju antiklinale izpodriva narivno apnenčasto lusko in zajema tudi laporje. Na jugu je prisoten nariv pod nizkim kotom, ki apnenčaste sloje nariva nad turbiditne sloje fliša od Boljunca do Prebenega – Socerba in oblikuje spodaj ležečo gubo v obliki pravega kota, ki povzroča vertikalizacijo apnenčastih plasti, laporjev in flišev na Jami v Boljuncu.

(Povzeto po: Franco Cucchi, Glinščica in okolica, 2. poglavje, Geologija)