Facebook Twitter Google Plus Pinterest Share 
Deli objavo

Ekskurzije in sprehodi

Dolina Glinščice je čudovit primer neokrnjene narave, v kateri so našle zatočišče številne redke živalske in rastlinske vrste. Dolini dajejo značilen pečat tudi površinski in podzemni kraški pojavi. Reka Glinščica, ki teče po dolini, se izliva v Jadransko morje pri Žavljah (na meji s sosednjo občino Milje). Čeprav srečamo v dolini predalpske značilnosti, leži na zelo nizki nadmorski višini.

Z ekskurzijo po Dolini Glinščice lahko obiskovalec v številnih arheoloških najdiščih spozna bogato zgodovino tega kraja – ostanke nekdanjih gradišč, rimski vodovod, ostanke srednjeveškega Muhovega gradu pri Zabrežcu in značilne ledenice, ki so včasih služile za shranjevanje ledu.

V zavihku Poti so na voljo predlogi za raznovrstne izlete po Dolini Glinščice.

Kolesarske poti

Po Dolini Glinščice je speljana ena najbolj vabljivih kolesarskih poti v Tržaški pokrajini: kolesarska steza in pešpot, poimenovana po Giordanu Cotturju. Gre za edino kolesarsko stezo na območju doline, saj je kolesarjenje drugje prepovedano.

Čudovita kolesarska pot povezuje dolino z mestnim središčem Trsta. Pot je primerna za vse, tako za kolesarje kot tudi pešce, in obiskovalcu omogoča sprehod od Trsta do Botača ali celo do Kozine.

Pot je urejena vzdolž nekdanje železnice Trst–Hrpelje, ki je delovala v letih od 1887 do 1959. Železnico so pod avstro-ogrsko vladavino zgradili v samo 20 mesecih leta 1885 in 1886; pri gradnji je sodelovalo 2.600 delavcev. Trasa je bila izrednega pomena, saj je povezovala Trst z Bohinjsko progo. Slednja pa je povezovala Istro in Gorico ter vodila v osrčje avstro-ogrskega cesarstva. Danes je ohranjenih veliko nekdanjih postaj (ki se sicer pogosto uporabljajo v druge namene) in železniških objektov, kot so predori, izkopani v skalo. Zato je pot zanimiva tudi z vidika industrijske arheologije.

Nekoč so v zimskih mesecih na železniški postaji v Borštu natovarjali tudi osem vagonov vina na dan. Po prvi svetovni vojni je trgovina z vinom usahnila, ves promet pa se je usmeril v trgovanje z Istro. Ob koncu druge svetovne vojne in vzpostavitvi novih mej je železnica Trst–Hrpelje izgubila vsakršen gospodarski pomen.

Plezanje

Na začetku 20. stoletja so Dolino Glinščice odkrili športni plezalci in postala je zelo znano plezališče. Težko prehodna pobočja doline so zelo zanimiva tudi za najbolj izkušene alpiniste, saj so posamezna mesta, ocenjena celo s šesto stopnjo po klasični težavnostni lestvici (oziroma z osmo stopnjo po lestvici UIAA), le pol ure hoda od naselja. Dolina Glinščice z več kot 520 opremljenimi plezalnimi potmi privablja plezalce z vsega sveta, saj se tu lahko urijo tudi pozimi. V dolini organizirajo treninge za svoje varovance tudi alpinistična športna društva.

Dolina je torej zgodovinska plezalska telovadnica mesta Trst, saj so jo že od začetka 20. stoletja preplezali vsi najznamenitejši tržaški plezalci, ki so se kasneje uveljavili celo na svetovni ravni. Glinščica ponuja plezalne poti različnih težavnostnih stopenj in privablja tako začetnike, ki vadijo prve korake, kot tudi bolj izurjene plezalce, ki iščejo vedno višje stopnje težavnosti. Najznamenitejša plezalna stena, t. i. Falesia dei Canarini, je nad vasjo Boljunec, kjer je reka Glinščica v tisočletjih izoblikovala strme in previsne stene. Te na nekaterih točkah dosegajo naklon 45° in zahtevajo velik telesni napor. Nekatere druge stene, na primer tiste, ki se dvigajo nad nekdanjo ferato na severnih pobočjih doline, pa so manj zahtevne, vendar ponujajo čudovite panoramske razglede. Še eno zanimivo plezališče je pri Stezi prijateljstva (pešpoti, ki pelje od Boljunca do Beke, čez kanjon Glinščice), kjer so na stenah še vedno stari leseni klini in žeblji, ki so jih nekoč uporabljali znameniti alpinisti, kot sta Emilio Comici in Enzo Cozzolino.

Tehnična opomba: označene plezalne smeri so opremljene glede na različne sloge plezanja. Športna plezališča (opremljena so v skladu z mednarodnimi pravili in so torej povsem varna) prepoznamo po svetlečih se ploščicah na stenah in visečih verigah. Alpinistične poti, čeprav enostavnejše, niso povsem zavarovane in zahtevajo posebno opremo ter izkušnje.

Speleologija

Jame v Dolini Glinščice so zanimive tako za občasne obiskovalce in radovedneže kot tudi za navdušence.

Ljubiteljem pustolovščin so na voljo različne jamske poti. Ene ponujajo sprehod po jamah z enostavnim dostopom in vodoravnim naklonom, druge pa tudi spuste z vrvjo po strmih votlinah, kjer so seveda potrebne predhodne izkušnje.

Pri ekskurzijah, na katerih je potrebna posebna oprema in je predviden spust z vrvmi, se priporoča spremstvo izurjenega vodiča. Ta lahko priskrbi primerno opremo in obiskovalce seznani z geologijo, zgodovino in pomenom jam v prazgodovini.

Iz varnostnih razlogov je pred obiskom jam obvezna prijava v rezervatu. Tako so v primeru nesreče speleološki reševalci seznanjeni z vašo lokacijo.

Zaradi krhkih in občutljivih sigastih tvorb in ohranjanja primerne mikroklime v nekaterih jamah rezervata je dostop do njih omejen.

Pred obiskom jam v rezervatu priporočamo, da stopite v stik z eno izmed tržaških speleoloških skupin ali s speleološkim združenjem jamarskih vodičev FJK (Collegio delle Guide Speleologiche del Friuli Venezia Giulia).

 

Koristne številke:

  • Gorska in jamarska reševalna služba (Corpo Nazionale Soccorso Alpino Speleologico) – operativna enota: 040 226695 – klic v sili: 112 (enotna EU številka).
  • Deželna jamarska zveza (Federazione Speleologica Regionale del Friuli Venezia Giulia) – Ul. Valentinis 134 – 34074 Tržič (Gorica) – 3474545824 – www.fsrfvg.it – fsr.fvg@speleo.it.
  • Tržaška jamarska zveza (Federazione Speleologica Triestina) – ul. della Salvia 5 – 34146 Trst – 3474545824 – premianifurio@libero.it.
  • Združenje jamarskih vodičev FJK (Collegio delle Guide Speleologiche del Friuli Venezia Giulia) – www.guidespeleo.com – guidespeleo.fvg@gmail.com – na spletni strani poiščite register vodičev – 3286665010 (Alessandro De Santis).

Seznam speleoloških skupin Tržaške pokrajine:

  • Commissione Grotte “E. Boegan” – Società Alpina delle Giulie, tržaška sekcija Cai – Ul. Donota 2 – 34121 Trst – 040630464 – www.boegan.it – boegansag@gmail.com
  • Associazione XXX Ottobre – Gruppo Grotte – Ul. Cesare Battisti 22 – 34125 Trst – www.axxxo.net – info@axxxo.net.
  • Športno društvo Grmada – jamarska sekcija – Mavhinje 38 – 34011 Sesljan (Trst) – www.grmada.org – info@grmada.org.
  • Jamarski odsek slovenskega planinskega društva Trst – Pulje 187 – 34018 Dolina (Trst) – www.jospdtrst.org – info@jospdtrst.org.
  • Club Alpinistico Triestino – Gruppo Grotte – Ul. Raffaele Abro 5/A – 34144 – Trst – 0403498239 – www.cat.ts.it – cat@cat.ts.it.
  • Gruppo Grotte Carlo Debeljak – Ul. Matteo Pertsch, 11 – 34136 – Trst – 3356573879 – www.debeljak.it – enrico.fratnick@gmail.com.
  • Gruppo Speleologico Flondar – Ribiško naselje 102 – 34011 Devin (Trst) – 040208052 – 3396908950 – www.flondar.it – flondar@alice.it.
  • Gruppo Speleologico San Giusto – Ul. Udine 34 – 34135 Trst – 040422106 – www.gssg.it – info@gssg.it – grottanera@gssg.it.
  • Gruppo Triestino Speleologi – Ul. Domenico Rossetti 59/A – 34141 Trst – P.P./C.P. 814 – 040568544 – gts@speleo.it.
  • Società Adriatica di Speleologia – Ul. Domenico Rossetti 59/A – 34141 Trst – www.sastrieste.it - sastrieste.it@fastwebnet.it